1930

Uspehi in porazi

Izolčani ne bi bili Izolčani, če si ne bi na športnem področju prizadevali, da bi bili boljši od sosedov iz Kopra. Boj za prestiž je bil sprva težak, saj je bil koprski Libertas že utečen veslaški kolektiv, z daljšo tradicijo in tudi materialno bolje stoječ. Prvi tekmovalni nastop so Izolani imeli 18.7.1926 v Pulju v sposojeni yoli iz Pirana, zatem so kupili štiri rabljene čolne od tržaškega »Nettuna«.

Ob razvedrilu in rekreaciji, ki so ga tedaj našli Izolani v veslanju, so imeli v klubu še en moto; geslo Pullina je namreč bilo: »Danes z veslom, jutri s puško«. Glede na takšno usmerjenost so bili v Izoli čedalje bolj deležni vsestranske podpore italijanskih oblasti. Še zlasti potem, ko so začeli na tekmovanjih dosegati velike uspehe. Zmagovalno pot so začeli leta 1927. ko so 15. avgusta zmagali s štirisedežno yolo na nacionalni olimpiadi v Comu in s podvigom na tako imenovanem »prvenstvu avandgardistične mladine« v Rimu.

0

1

2

 Funkcionarji Veslaške zveze Italije so tako spoznali, da uspehi niso naključni. Mladim izolskim tekmovalcem, upom italijanskega veslanja, so podarili pravi tekmovalni četverec.

S tem se je začela prva pot, pot do uspehov izolskega veslanja. Tako je bilo rekreativno veslanje potisnjeno v senco tekmovalnega; snovali so selekcije, med katerimi je najbolj izstopal moški četverec s krmarjem, t.j. posadka sestavljena iz sinov kmetov in ribičev, fantov, starih od 18 do 20 let, nekoliko starejši je bil le krmar, ki je bil hkrati trener omenjene ekipe.

Imena veslačev: V. Perentin (19 let), G. Deste (18), N. Vittori (18). G. Delise (21) in krmarja R. Petronia (Pirančan po rodu) ostajajo v zgodovini veslanja v Izoli zapisana z zlatimi črkami.

Olimpijski zmagovalci

Gre za ubrano posadko, ki je leta 1928 v Pallanzi osvojila naslov prvaka Italije. Njihova zmaga je imela toliko večjo težo, ker je tedaj premagala uradne evropske prvake, sovrstnike »CC Argus« (prvi 6:57, drugi 7:05,0) S tem so si Izolčani odprli pot na devete letne olimpijske igre, ki so bile od 28. 7 do 12. 8. v Amsterdamu. Tudi največji optimisti niso pričakovali kdove kako razveseljivih vesti iz Nizozemske, s prizorišča tekmovanj najboljših športnikov iz vseh koncev sveta. Toliko bolj, ker je posadka Pullina skupaj trenirala le tri leta. Toda izolski veslači so se pred odhodom na OI pripravljali izredno resno, požrtvovalno, vsakodnevno in tudi pred številnimi someščani do katerih so čutili svoj 'dolg.'

Trud se je krepko izplačal. Ura merilcev ob regatni olimpijski progi v Amsterdamu je pokazala, da je izolski četverec, skupno jih je bilo enajst, priveslal na cilj v času 6:47,8 kot prvi - priborili so si olimpijsko zlato!

Pot do njega ni bila lahka. V polfinalu so Izolčani v svoji skupini osvojili prvo mesto pred Švico, krono sposobnosti svoje posadke pa so postavili še v finalnem nastopu, ko so spet premagali Švicarje (njihov čas 7:03,2).

Določeno vrednost omenjenemu uspehu izolskega četverca je dal tudi italijanski zeodovinar Giorgio Fattori, ki je v knjigi Canotagio zapisal: »Četverec Pullina je najboljši, tehnično najbolj izurjen v svojem tekmovalnem razredu!« Podobne ocene so dajali tudi drugi dobri poznavalci tekmovalnega veslanja v svetu.

Sicer pa se povrnimo k olimpijskemu uspehu Izolčanov. Ob povratku v svoje mesto so bili »zlati« fantje deležni izjemnega in nepozabnega sprejema, lahko bi rekli dostojnega antičnim herojem. Na morsko obalo se je zgrnila množica Izolčanov, zatrobile so ladijske sirene, zazvonili so cerkveni zvonovi, ljudje so jih obmetavali s cvetjem… Veslaška federacija Italije pa jim je v znak zahvale za uspeh podarila še en čoln, četverec. S tem so bili dani pogoji za sestavo dodatne ekipe, še enega četverca iz tekmovalcev, ki so prej veslali v yoli. Tako so dobili olimpijski prvaki domačega konkurenta. Pravzaprav je prišlo do novo kombinirane posadke, v kateri sta kasneje veslala še Chicco in Fellengo.

Osvežitev, nova strategija, pot do novih uspehov

 

Kombinacija je bila posrečena. Leta 1929 je četverec zmagal na državnem prvenstvu v Pallanzi. S tem je bila premagana še zadnja stopnica za pot na evropski šampionat v Budgoscu na Poljskem (17. in 18. avgusta). To pot je posadka nastopila kot favorit. In to povsem upravičeno! V Izolo se je vrnila še z naslovom najboljšega četverca stare celine. 1930 so bili v Salu spet državni prvaki in prvi v Budimpešti.

Leto kasneje jih je čakala nova in še ena zahtevna preizkušnja v sosednjem Trstu, kjer je bila mednarodna regata, generalka pred OI, ki so bile (l. 1932) v Los Angelesu. Pravzaprav bi lahko rekli, da je bila tržaška regata »regata rivalstva« med četvercema Izole in Kopra. Zmagali so sicer Izolčani, vendar so Koprčani z drugim mestom dokazali, da so 'enakovredni' konkurenti.

Na pragu olimpijske preizkušnje je četverec Pullina osvojil še eno evropsko zlato lovoriko v Beogradu (4. 9.1932). Madžarom je pripadlo srebro, Jugoslovanom (posadki Krke iz Šibenika) pa bron

[1925] [1930] [1935] [1945] [1951] [1955] [1958] [1964] [1971] [1995] [Grbi]

[Home] [Dobrodošli] [Kje smo] [Zgodovina] [Slike] [Olimpijci] [Rezultati] [Povezave] [News] [Istrska regata] [Benvenuti]