|
To leto pravzaprav ni pomembno samo zaradi tega, ampak in predvsem tudi zato, ker so si v Postojnski ulici, kot smo že omenili, zgradili klubsko delavnico. SIavnostna otvoritev je bila 1. januarja 1959. V parku Arigoni so obnovili pomol in zgradili razkošno čolnarno, hangar za čolne, ki so ga odprli 1. maja 1959, in v katerem domujejo še danes. Takšne delovne zmage so vedno obeleževali z veslaškimi plesi. Lahko rečemo, da izolski veslači dolgujejo bivšemu kolektivu Arigoni. kasnejšemu Delamarisu, veliko. Veliko zato, ker bi bila njihova prizadevanja pri omenjenih gradnjah brezuspešna, če jih ne bi pri tem pred tolikimi leti podprl tudi delovni kolektiv Arigonia. Sicer pa veslači na to niso nikoli pozabili. Z Argovim grbom na dresih vsa leta častno zastopajo ime svojega »botra« in to ne samo v domovini, še prej v Jugoslaviji in v Evropi, temveč tudi na drugih celinah.
Povrnimo se v leto 1959, ko so se veslači poleg gradbenega zagona oprijeli tudi resnih treningov. Sledili so novi nastopi, nove zmage, porazi... V tem letu pravzaprav uspehi niso izostali, čeprav so tekmovalne dosežke potisnili v ozadje, poudarek pa dajali množičnosti. V njej so videli glavno orožje za lepšo prihodnost. Kljub takšni naravnanosti, so tekmovalno sezono sklenili uspešneje, kot so pričakovali.
To se je pokazalo že na republiškem prvenstvu na Bledu, na katerem so bili ekipno tretji; na mednarodni blejski regati pa so osvojili po eno drugo in tretje mesto. Sledila je pot v Celovec, na troboj Koroška-Trst- Slovenija. Naša republiška reprezentanca je skupno zmagala, zahvaljujoč prvemu mestu, ki ga je osvojil osmerec iz Izole. Tajnik VZS Behm iz Ljubljane je bil ob tem tako vesel, da se je od navdušenja pognal oblečen v jezero.
Krono že tako in tako uspešni sezoni so Izolani postavili na mladinskem državnem prvenstvu v Zadru. Kot zanimivost naj povemo, da so šli na dolgo pot brez denarja. Za prehrano so poskrbeli tako, da so vzeli s seboj vrečo moke, ki so jo v Zadru zamenjali za kruh.
Državne naslove so osvojili: Mira Novakova (zdaj živi v Trstu) v mladinskem ženskem enojcu, Luciano Dudine in Ivan Baričič v dvojnem dvojcu, za pravcat podvig pa je poskrbel tudi mladinski osmerec (Jadran Barut, Jože Bertoncelj, Karlo Krebelj, Silvo Juriševič, Lucijan Kleva, Armido Tul, Miladin Milutinovič, Stanko Kočevar in krm. Narcis Kodarin), ki ga je izuril, da tako rečemo, novo pečeni veslaški strokovnjak Jože Cilenšek. Veselje Izolanov je bilo razumljivo, saj so triumfirali proti veliko bolj izkušenim veslačem zagrebške Mladosti (bili so glavni favoriti), splitskega Gusarja in Krke iz Šibenika. Tudi ob tem uspehu se je ponovil dogodek iz Celovca, le s to razliko, da je to pot štrbunknil oblečen v morje Izolan Jože Bržan.
In še spomin na 1. maj: vsi argovci, vključno s člani uprave, so sedli v tekmovalne čolne in se podali na morski izlet s piknikom (sendvič z ameriškim sirom). »Morski mački« so se v starem osmercu potopili pri strunjanskem rtu. Čeprav so bili med brodolomci tudi neplavalci, se je vse srečno končalo.
Blesteča pot ženskega četverca
Sledila je nova tekmovalna sezona. Že takoj velja povedati, da ni bila za izolsko veslanje tako uspešna kot prejšnja. Tekmovalci so bili očitno preforsirani in to ne samo od tekmovanj, ampak tudi udarniškega dela pri gradnji svojih klubskih prostorov. Po drugi strani pa so argovci pošiljali v ogenj večino svojih posadk, tudi tistih, ki so bile manj izkušene. Potemtakem bi lahko rekli, da je bilo leta 1959 leto preizkušenj, ki so jim bila vodilo za vnaprej. Pa vendar ne moremo govoriti o tekmovalnem polomu, saj je ženski četverec s krm. (Desanka Sosič, Libera Bernetič, Milena Žorž, Marica Leban in krm. Zlatka Poženel) zmagal na državnem prvenstvu. Ta uspeh jim je pravzaprav odprl pot na evropski šampionata, ki je bil v Poznanu na Poljskem. Tam je nastopila kombinirana posadka skupno z VK Subotica. Izolanke: Marica Leban (poročena Radman, zdaj živi v Splitu), Milena Žora in krmarka Zlata Poženel (poročena v Hercegnovem v Črni Gori) so se vrnile s Poljske s sedmini mestom, ustrezno njihovim tedanjim izkušnjam.
Zapisati je treba, da sta v tem letu športni redakciji Radia Koper in Slovenskega Jadrana (predhodnika Primorskih novic) izpeljali anketo za izbor športnika Primorske. V ženski konkurenci je ta naslov osvojila Marica Leban.
Sicer pa je v tem letu naslov državne prvakinje osvojila tudi Mira Novakova v enojcu.
Naslov najboljšega četverca v Jugoslaviji so izolska dekleta osvojila tudi v letu 1960. Torej dovolj prepričljiv razlog, da so varovanke trenerja M. Blažine zastopale našo domovino tudi na naslednjem EP v Londonu. Zanimivo je, da so nastopile v sposojenem angleškem čolnu in z vesli Arga, ki so jih prebarvali v reprezentančna. Bile so boljše kot leto prej, saj so, upoštevaje dosežen čas, osvojile peto mesto. Dodajmo, da je v ekipi nastopila namesto Desanka Sosič (bila je rezerva) Mira Ipsa. Lahko bi rekli, da je bilo to leto v znamenju dominacije omenjenega ženskega četverca, posadke, ki skorajda ni poznala porazov.
Če že govorimo o zmagah, ne smemo mimo tega, da je na državnem prvenstvu v Beogradu posegel po državnem naslovu še Ivo Lazar v članskem enojcu. Ta jugoslovanski šampionat je ostal v nepozabnem spominu veslačem tudi zaradi tega, ker so potovali v Beograd s kamionom. Na 637 kilometrov dolgi poti je bil kajpak potreben tudi počitek, ki so si ga morali privoščiti s spanjem na slami. Takšno vrsto počitka so si izbrali v Ljubljani (potovali so skupaj z veslači mariborskega Branika in Ljubljanske Savice), kjer so s tovornjaka odstranili klopi, na njihov mesto pa razprostrli slamo. Mimogrede: prve besede, ki so jih. izrekli gostitelji slovenskemu veslaškemu zastopstvu, so bile. »pa šta ste vi, športaši ili krmače?« (ali ste vi veslači ali svinje?)
Pustimo šalo ob stran in povejmo, da so argovci v tem letu nastopili še na eni mednarodni prireditvi, na reki Grunau v NDR. Tam je izolski osmerec za člane (Jadran Barut, Lucijan Kleva, Silvo Juriševič, Dušan Milutinovič, Luciano Dudine, Karlo Krebelj, Armido Tul Jure Juriševič krm. Aleksander. Grbec) trener Jože Cilenšek osvojil peto, četverec pa četrto mesto.
Pisali smo leto 1961, ko so odgovorni v občini spoznali, da se finančna pomoč Argu dobro obrestuje. Klubu so namenili 269.000 dinarjev dotacij, kar 150 odstotkov več kot leto prej. To je bilo v letu premoči na državnem prvenstvu. Od mednarodnih uspehov pa velja omeniti drugo mesto, ki ga je osvojil argov osmerec na mednarodni regati v Berlinu. Ta uspeh je prišel po čudnih potovalnih zapletih, saj je polovica ekipe pomotoma odpotovala z vlakom iz Berlina proti Stutgartu, druga pa proti Münchnu. Združili so se šele s pomočjo posredovanja policije in jugoslovanskega konzulata.
Tudi v tej tekmovalni sezoni je ženski četverec osvojil naslov najboljšega v Jugoslaviji. Poleg njih so postali državni prvaki (prvenstvo je bilo v Mariboru) še: Stanko Kočevar in Marijan Pavlič v dvojnem dvojcu, ženski četverec s krmarko za članice, Mira Novak v enojcu, ženski četverec »s« za članice zveznega razreda in dvojni dvojec za članice. Mladinci so imeli državno prvenstvo v Splitu, na katerem je bil prvi argov četverec s krmarjem, (Ivan Tul, Zorko Dežjot, Danilo Adamič krm. Aleksander Grbec) in tretje mesto četrverec za mladinke (Anamaria Domio, Laura Vascotto Anita Bologna, Maria Medoš krm. Anica Tul). To je bila torej še ena uspešna tekmovalna sezona. Čeprav je prišlo v naslednjem letu do menjave generacije (Lazar je odšel študirat v Zagreb, veslači mladinskega četverca so odrajmali »služiti otaćbini«, večina iz mladinskega četverca pa je presedlala v člansko konkurenco) in je bila klubska blagajna prazna, fantje niso omagali. Uspešni niso bili tako kot prejšnja leto, saj so osvojili le en državni naslov in eno zmago na mednarodni regati v dvojcu s krm. Za člane (Lucijan Kleva, Sergio Škorja in krm. Zorko Tul) in vendar je bilo to leto pomembno vsaj zaradi tega, ker so Izolani prvič po vojni prispevali tekmovalca za člansko državno reprezentanco. To sta bila Jadran Barut (in Lucijan Kleva kot rezerva), ki je nastopil v reprezentančnem osmercu Mornarja iz Splita.
Toliko o tekmovalnih dosežkih; temu ob rob pa velja dodati, da so si argovci v tem letu zgradili drseči ponton in betonske stopnice ob pomolu, s čimer so si omogočili lažji dostop s čolni na morsko gladino.
|
