|
Razburkana zgodovina izolskega veslanja
Pričujoča monografija izpod peresa upokojenega urednika športne redakcije Radia Koper - Capodistria Justa Ivanoviča govori o izolskih veslačih, sinovih ribičev, kmetov in delavcev. Govori o športnikih žuljavih rok, ki so v preteklosti, v 75-tih letih organiziranega veslanja v Izoli s svojimi uspehi častno zastopali barve svojega kluba, svojega mesta in predvsem svoje domovine. Dokazali so in dokazujejo, da smo pomorski narod, narod predan športu in prijateljstvu.
Izolski veslači so bili in so ambasadorji športa in prijateljstva med mladimi ljudmi. Doslej so osvojili številne zmage skorajda na vseh celinah, med katerimi pa jim je bila najbolj dragocena »zlata«, ki so jo osvojili leta 1928 na olimpijskih igrah v Amsterdamu.
Sicer pa je veslaški šport v Izoli preživljal tudi krize, navidezno nepremostljive, pa vendar ne tako hude, da bi, privrženci te panoge omagali.
Sprehod skozi zgodovino veslanja in njegov pomen
Zibelka modernih oblik športnega veslanja je Anglija, kjer so imeli prvo veslaško tekmovanje 1715. leta. Iz Anglije se je športno veslanje hitro razširilo na evropsko celino in v ZDA.
Posebne razsežnosti je dobilo leta 1892, ko so ustanovili mednarodno veslaško zvezo (»Federation Internationale des Societes d'Aviron) FISA. Jugoslavija je postala članica te zveze leta 1924, dve leti zatem, ko so v Ljubljani ustanovili VZJ. Seveda brez veslaških klubov zdajšnje Slovenske Istre, saj so bili tedaj pod Italijo.
Prvi klub v Jugoslaviji, kjer jih je bilo do njenega razsula (leta 1991) kakšnih 45, je bil ustanovljen leta 1924 v Zagrebu z imenom »Prvo hrvatsko veslačko in ribarsko društvo«.
Najstarejša mednarodna regata je bila velika kraljevska regata v Hanlevu blizu Londona leta 1872. 21 let kasneje je začela FISA prirejati evropska prvenstva, prvo svetovno prvenstvo pa so organizirali šele leta 1962 v Luzernu v Švici, naslednje 1966. pa je bilo na Bledu.
Veslanje kot športna panoga zbira po vsem svetu mnogo mladine, ljudi srednje starosti, pa tudi tiste v starejših letih.
Površine jezer, rek in obal morja so polne naravnih lepot, svežega in čistega zraka, zato je veslanje v takem okolju za vsakogar privlačno. Tehnika veslanja je po svoje enostavna in se jo je lahko naučiti, kar je prav tako eden od razlogov, da je veslaški šport tako razvejan. Spada v tisto skupino športov, ki ugodno deluje na razvoj in ohranitev telesnih sposobnosti. Gibi veslačev v čolnu so zelo živahni - v gibanju so skoraj vse mišice, od popolne iztegnitve do popolnega skrčevanja lakti in nog, z zamahi trupa in predklona v zaklon in nasprotno. Napore v času veslanja uravnavamo lahko tako, da povečujemo ali zmanjšujemo energijo v zavesljaju in da podaljšujemo ali skrajšujemo trajanje veslanja. Zato je veslanje zelo razširjeno kot razvedrilo, pa tudi kot sredstvo za rekreacijo in izreden tekmovalni šport.
KAKO SE JE ZAČELO V IZOL
Tvegano je natanko določiti čas prvih začetkov veslaškega športa v Izoli. Spomini na prve začetke so odšli s preminulimi, zapisi so skromni, vendar izročila povedo, da sta se tudi tu kot drugod po svetu razvijali dve obliki veslaškega športa:
- veslanje za razvedrilo ali aktivni počitek (rekreacijo) in
- veslanje kot tekmovalna oblika oziroma regatna tekmovanja.
Zapisi povedo, da se je začelo na obali razvijati veslanje ob koncu prejšnjega stoletja. V Kopru, denimo že leta 1880, za časa avstro-ogrske monarhije. Dve leti kasneje so imeli Koprčani že svoj veslaški klub »Circolo canotieri Libertas«. V Kopru lahko torej pričakujemo čez dve leti športni praznik, 100. letnico organiziranega veslanja. Koprski osmerec je leta 1910 na EP v Ženevi osvojil prvo mesto in s tem priredil prvovrstno presenečenje.
Izolčani so z zavidanjem spremljali razmah in uspešnost veslanja pri svojih sosedih. Toda prva svetovna vojna jim je preprečila, da bi začeli organizirano veslanje tudi v Izoli.
Istra je pripadla Italiji. Pričelo se je obdobje fašizma, ki si je močno prizadeval združevati mlade v športu. Deležni so bili vsestranske podpore oblasti, z namenom dokazati svetu, da je to ozemlje neločljivi del Italije.
Začetki veslanja v Izoli so bili sprva skromni, primerno številu razpoložljivih čolnov. Z 'vrhunskim' veslanjem se je ukvarjalo od 8 do 12 tekmovalcev, drugi pa so poganjali vesla zgolj za rekreacijo. Vsekakor pa so bili že dani pogoji za ustanovitev veslaškega kluba v okviru društva »Societa nautica Pullino«. Združeval ni le veslače ampak tudi jadralce in plavalce.
Veslaški zanesenjaki: Dandri Dr. Giovanni, Degrassi Dr. Amatore, Depase Dr. Silvio, Drioli Nicolo, Drioli Luigi, Degrassi Cesare, Degrassi Anteo, Dudine Marco, Felluga Francesco, Hrusch Eduardo, Petronio Renato, Pertot Valerio, Ravalico Franco, Sartori Rodolfo, Viezzoli Giuseppe, Zamarin Antonio (vsi so bili v prvem klubskem odboru), Renato Petronio (bil je predsednik Pullina in prvi trener) so se 20. septembra 1925 zbrali na ustanovnem občnem zboru kluba. Že pred tem so po Izoli razobesili ustrezne plakate, od katerih en izvod hrani Pokrajinski arhiv v Kopru, kjer imajo tudi prvi klubski statut.
20. septembra leta 2000 je torej minilo 75 let, odkar se je začelo organizirano veslanje v Izoli, od ustanovitve prvega veslaškega kluba, ki pa ni imel samo športnega obeležja. Imel je namreč tudi močno politično ozadje, kar nam zgovorno pove tudi to: pomorsko združenje Pullino (tekmovalci so imeli bele majice z modrim napisom) je namreč dobilo ime po vojaški ladji »Pullino« (njen kapitan je bil Nasario Sauro), ki je pri opravljanju vojaškega poslanstva v noči med 30. in 31. julijem 1916 nasedla na čeri otoka Galiola.
|
