|
K vrhu mladi rod
V zimske priprave za naslednjo tekmovalno sezono se je vključilo nekaj mladih. Delali so pospešeno, zjutraj in popoldne. Ekipe so se menjavale v čolnih, največ pa so obetali mladinci četverca s krmarjem, ki so vadili skupaj skoraj že dobro leto. Tudi druge ekipe so se kvalitetno bistveno popravile. V Argu je spet zasijalo sonce, ne samo nad domačimi vodami, ampak nasploh. Vrstili so se nastopi, uspehi, vedro razpoloženje.
Izolani so se vrnili kot ekipni zmagovalci z mednarodne regate na Vrbskem jezeru in z republiškega prvenstva, kjer so bili skupni zmagovalci, najboljši med mladinci in mladinkami, ter med članicami. Primat Slovenije se je znova vrnil na obalo, v ribiško in veslaško Izolo. Najperspektivnejša posadka, mladinski četverec »s« (Marijan Baruca, Igor Križmančič, Željko Jurcola, Aleksande Stanič, krm. Marijan Rener), je zmagal na mednarodni regati na Bledu. Argovci so bili ekipno drugi na reški regati, na kateri so zabeležili tudi dve posamični zmagi. Mladinski dvojec je bil prvi na šesteroboju v Celovcu. To ni bilo samo leto vrste uspehov, ampak tudi leto strmega vzpona že omenjenega četverca: J. Barut in L. Macarola sta bila med kandidati za nastop na OI v Műnchnu. Žal sta morala vaditi v sposojenem čolnu, pa tudi ujela se nista najbolje, zato sta ostala doma. Če seštejemo aktivnost izolskih veslačev v letu 1971, dobimo naslednjo sliko: v klubu je bilo 157 tekmovalcev (od tega 22 žensk), to je bila šestina vseh članov, kolikor jih je bilo tedaj v desetih športnih klubih v Izoli. Kar 95 odstotkov argovcev je bilo mladincev, 17 izmed njih pa jih je obleklo dres z republiškim grbom; Izolani, skupno 67, so nastopili na desetih regatah, na katerih so osvojili 19 prvih, 21 drugih mest in še nekaj tretjih mest zraven. To je v veliki meri prispevalo, da je Argo v tem letu prejel republiško priznanje Bloudkovo plaketo. V obrazložitvi je bilo med drugim zapisano:
»VK Argo je v zadnjih desetih letih osvojil 37 naslovov državnih in več kot 80 naslovov republiških prvakov... v zadnjih trinajstih letih je 115 mladincev Arga uspešno nastopalo na trobojih Slovenija- Koroška-J. Krajina.
Osnovno vodilo pri delu kluba.sta množičnost in delo z mladino. Prav zaradi tega uživa Argo velik ugled v svoji ožji in širši družbeni sredini.«
Pot do še večjih uspehov, do še večjega vzpona veslaškega športa v Izoli so argovci videli v izgradnji zimske veslarne. Idejo sta moralno podprla ZTK in OK SZDL, vendar dalj od zasutja zaliva v parku Arigoni ni prišlo. Na uresničitev zamisli je bilo treba počakati skoraj še desetletje. Zalogaj je bil tedaj le prevelik, četudi je bilo klubu na voljo kar petkrat več denarja kot leta 1970. Ob pravem času in na pravem mestu se je znašel pravi človek! Vsestranski preobrat razmer v izolskem veslanju je naletel na ugoden odmev tako v občini kot tudi pri VZS, ki si prej zaradi krize Arga ni preveč sivila las. V letu 1972 je republiška veslaška zveza le spoznala, da velja izolskemu klubu dati priznanje. Kot najboljšemu kolektivu v Sloveniji so jim podelili diplomo in 5 tisočakov za nagrado.
Ta denar so Izolani primaknili k namensko privarčevanim sredstvom, dodali še nekaj na novo prilitega denarja, ravno dovolj za nabavo dveh novih čolnov. Tako jim ni bilo treba več zavračati mladih začetnikov. Prišlo jih je skoraj 60, ki so si želeli rezati peneče brazde. Znova se je povečalo število aktivnih tekmovalcev, med katerimi pa je bila še vedno najboljša posadka mladinskega četverca »s« (Križmančič, Stanič, Baruca, Jurcola, krm. Rener, trener M. Pavlič).
Ta posadka je zmagala na regati v Pulju (Argo je bil ekipno drugi), na prvomajski in mednarodni regati na Bledu (tam so dobili vizo za nastop na SP v Milanu), v četvercu »brez« so bili prvi na šesteroboju v Trstu. Argovci so bili ekipno drugi na reški regati, na državnem mladinskem prvenstvu v Beogradu pa so osvojili naslov prvaka v četvercu »s«.
Ta ekipa (Baruca, Kriiinučič, Stanič, Jurcola in krm. Rener) je na svetovnem šampionatu dosegla med 34 čolni dvanajsto mesto. Nekateri so sicer pričakovali boljšo uvrstitev, vendar je treba povedati, da je imela izolska posadka izredno kratke priprave, saj je izvedela, da odpotuje v Milan le 10 dni prej. Za nameček pa so morali veslači jesti, kar jim je prišlo pod roko, ker je hotelsko osebje, kjer so bili nastanjeni, stavkalo. Argovci so svojo premoč v slovenskem veslanju dokazali tudi na republiškem prvenstvu, ki je bilo v Izoli. Osvojili so vse ekipne naslove in vrsto prvih mest med posadkami.
Tako uspešni sezoni tekmovalcev sta brez dvoma veliko prispevala njihova trenerja. M. Pavlič in L. Kleva.
Na republiški ravni so Argove posadke dominirale tudi v naslednji tekmovalni sezoni. S prvenstva Slovenije, iz Maribora, so se znova vrnili s kopico naslovov in s skupno ekipno zmago kot zmagovalci med člani, članicami ter mladinkami in z osmimi prvimi mesti posadk. Sicer pa so ugled slovenskega veslanja vnovič reševali na mladinskem šesteroboju. Posadka mladinskega dvojca »s« (G. Grgeta, A. Stanič in krm. M. Sajinčič) je na omenjenem šesteroboju osvojila prvo mesto, to je bila njihova deveta zaporedna zmaga v sezoni. Tako ni bilo več dvoma, katera posadka naj zastopa Jugoslavijo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Nottinghamu (Anglija). Izolčana sta z osvojenim šestim mestom opravičila zaupanje, saj sta bila najbolje uvrščena med jugoslovanskimi posadkami
Jubilejno prvenstvo Jugoslavije ob 50-letnici VZJ v Zatonu pri Šibeniku je bilo spet v znamenju premoči izolskega dvojca. K njihovemu prvemu mestu (že trinajsto v sezoni) so argovci dodali še po tri druga in tri tretja mesta. S takšnim uspehom se niso mogle pohvaliti vse posadke iz Slovenije skupaj.
V tem letu so argovci nasploh močno obogatili zbirko lovorik. Zabeležili so ekipno zmago še na mednarodni regati v Trstu, osvojili sodrugi mesti v ekipni konkurenci ha Reki in v Rovinju, dvojec je »zalil« zmagovalno lovoriko na prvomajski mednarodni regati na Bledu, na Reki in tudi v Brnu. Na Reki sta zmagi zabeležila tudi dvojca v konkurenci članov in članic. V tem letu je kar 14 članov Arga zastopalo republiške barve.
Sezona poskusov
Sledilo je leto 1974, leto ekipnih sprememb. Mladinski četverec je »presedlal« med člane. Igor Križmaničič in Marjan Antončič sta nastopala v dvojcu »brez«. Takšne spremembe, bolje rečeno preizkusi, niso prinesli kdove kako velikih dosežkov. V domeni dvojca so bila navadno druga mesta. Z nastopa na državnem prvenstvu v Beogradu so se Izolani vrnili s tremi srebrnimi odličiji, z ekipnim drugim mestom s puljske regate, s tretjim iz Trsta (5 posamičnih zmag), na Reki so bili ekipno drugi (4 posamične zmage). Ob tem velja omeniti zmago dvojca na mednarodni regati na Reki in na šesteroboju v Celovcu (edina za Slovenijo), pa dve drugi in dve tretji mesti na prvomajski regati na Bledu (za ZRN). Nekaj »srebra in zlata« pa so prinesli tudi z drugih nastopov.
Barve državne reprezentance so zastopali: Gino Grgeta, Bruno Puhar, Aleksander Stanič in Orjano Ukota, ki so osvojili na svetovnem prvenstvu v Ratzeburgu (ZRN) 12. mesto v četvercu. Ta nastop bo ostal v neprijetnem spominu Orjanu Ukoti, saj se je pred povratkom izgubil. Ker sta vozila jugoslovanske tekmovalce dva kombija, so odsotnost Ukote opazili šele med potjo. Po zapletenih poizvedovanjih (prek policije in prirediteljev) so se vrnili po »izgubljenca« po 40 kilometrih vožnje.
In kako je bilo na slovenskem prvenstvu? Štiri ekipne in dvanajst zmag čolnov pove vse. Sicer pa je v tem letu barve slovenske reprezentance branilo 16 Argovih tekmovalcev.
Do tu torej brez težav, žal je za Argo prišlo v tem letu tudi do velikega problema. Že tako razrahljano zdravje predsednika kluba S. Demšarja se je precej poslabšalo. Kljub temu je vse svoje moči posvečal svojemu Argu. Zaradi bolezni je prosil za razrešnico. Želji so izolski veslači ugodili, a ga hkrati izvolili za častnega predsednika, medtem ko so bile vajeti vodstva kluba prepuščene Andreini Kirn, bivši veslačici Arga.
S. Demšar je sicer dočakal jubilejno, praznično leto, v katerem pa se je žal končala tudi njegova plodna življenjska pot, s katero je bilo tesno povezano veslanje Arga zadnjih let in tudi izolskega športa nasploh. Za svoje nesebično delo je Demšar prejel Bloudkovo nagrado in Lucijan Kleva Bloudkovo plaketo, argovci pa v spomin na njega uvajajo v spored istrskih regat tudi discipline za »Demšarjev memorial« v pionirskih konkurencah.
Pol stoletja organiziranega veslanja
Izolski veslači so stopili v leto, ko je bilo za njimi pet desetletij organizirane dejavnosti. Za njimi je bilo pol stoletja uspehov in tudi težav. Tekmovalni dosežki so bili tisti, na podlagi katerih so ponesli ime Izole na več celin.
Kot da bi hoteli argovci svojemu prazničnemu letu dati kar se da slavnostno obeležje, so začeli v jubilejnem letu znova dosegati zmage in uspehe. Še posebno velja omeniti sedmo mesto mladinskega dvojca »s« (Aleksander Stanič, Egidij Krajcar krm. Bonassisi), ki so ga osvojili (v izposojenem čolnu) na SP v Monrtrealu v Kanadi. Pot prek velike luže so jim omogočili številni prejšnji uspehi, med temi osvojen naslov državnih prvakov. Zmagali so tudi na mednarodni regati na Bledu (s krm. Jazbinškom, to je bila edina zmaga za Slovenijo) in na šesteroboju.
V posmeh vsem tistim, ki so na začetku sezone menili, da gre izolsko veslanje spet rakovo pot, so se argovci odlično odrezali tudi na republiškem prvenstvu, bilo je v Izoli, na katerem so posadke zmagale kar trinajstkrat in petkrat v ekipnih razvrstitvah. Osem argovcev je v tem letu zastopalo barve jugoslovanske in republiške reprezentance. Vsem uspehom navzlic pa se niso uspeli otresti finančnih težav. Argo je v novo tekmovalno sezono stopil z novimi veslači, saj je bila za njimi spet menjava generacije. Kljub temu so na 13 regatah zmagali kar 39 krat. Pa vendar lahko rečemo, da ni bilo leto 1976 preveč uspešno. Nekajletno premoč v republiškem merilu so jim prevzeli sosedje iz Kopra, veslači Nautilusa, ki so v tem letu močno napredovali. Izolani so skomignili z rameni in v isti sapi dodajali, da je takšen preobrat za njih koristen, saj so v njem videli nov izziv za še zanimivejše medsebojne obračune.
Prvomajski nastop na regati na Bledu je Izolanom navrgel tri medalje (nobene zmagovalne). Ali je bil to razlog, da je izolske veslače zatem obiskal kapetan zvezne reprezentance prof. Jože Ropret, tega ne vemo. Vsekakor pa je bil to znak, da težave Arga spremlja tudi v VZJ. Pravimo težav in vendar ne tako velikih, da si ne bi veslači z udarniškim delom krepko preuredili slačilnice, sanitarije, pisarni in čolnarno.V letu 1977 so se razmere bistveno spremenile. Klubske prostore so temeljito prenovili, bistveno pa se je popravila tudi kvaliteta posadk. Ekipna zmaga na republiškem prvenstvu v Mariboru, prvo mesto za ženski dvojni dvojec na mednarodni regati v Beljaku, pa dve drugi in tretji mesti na državnem prvenstvu, ekipna zmaga žensk in pet prvih mest čolnov na istrski regati, to je bil glavni izkupiček Arga na tekmovanjih v tej sezoni. Predsedniško mesto v klubu je prevzel Janez Jug, ki se ne spozna samo na veslanje, ampak in predvsem tudi na številke, ki so v takšnem kolektivu velikokrat tudi pomembne.
V naslednji sezoni Izolani sicer niso blesteli, a tudi razočarali ne. V ospredje so stopili mladi tekmovalci. To samo potrjuje, da je bila odločitev prejšnjega leta o menjavi generacije dobro pretehtana. Sezono so uspešno začeli z ekipno zmago na zimski regati v Limskem kanalu in z drugim mestom na regati v Pulju. Tudi nastop prvega maja na Bledu je dobro uspel. Še posebno za pionirja Jakina, ki je bil v enojcu najhitrejši. Republiško prvenstvo je Izolanom navrglo 6 zmag; na državnem prvenstvu pa so posegli po enem drugem in enem tretjem mestu. Na šesteroboju v Trstu se je slovenska reprezentanca znova dokopala primata, za katerega pa so največ znoja prelili argovci, saj je za barve republiške reprezentance nastopilo kar 8 ekip iz Izole. Da niso bili omenjeni uspehi zgolj naključni, potrjuje tudi to, da so osvojili ekipno prvo mesto v ženski konkurenci in 9 posamičnih zmag na kvarnersko-goranski regati v Lokvah.
|
